ZAVEZNIŠTVO SOCIALNO LIBERALNIH DEMOKRATOV

ZAVEZNIŠTVO SOCIALNO LIBERALNIH DEMOKRATOV
IDEOLOŠKO/POLITIČNA USMERJENOST NAŠE STRANKE
 (Socialni-liberalizem)
Kaj je socialni liberalizem?
Izraz so uporabljale napredne liberalne stranke, da se ločijo (da izstopajo) iz navadnih (klasičnih-konservativnih) liberalnih strank. To predvsem v tistih državah, ki so imele več liberalnih strank. Socialni liberalizem se razlikuje iz klasičnega liberalizma po tem, ker le ta želi večjo prisotnost države pri nudenju določenih uslug (socialnih uslug) nujno potrebnih za državljane.  
 
Socialni liberalizem trdi, da bi morala družba zaščititi svobodo in enake možnosti vseh državljanov in spodbujati medsebojno sodelovanje med državo in trgom s pomočjo liberalnih institucij. Evolucijski proces prizna in odobrava, da se uporablja varovalke (omejitve) v ekonomskih poslih, kot so zakoni anti-trust (zakoni proti monopolizaciji, kot zaščita konkurenčnosti), različni regulacijski zakoni (ki omogočajo delovanje konkurentov), zakoni o minimalni plači ipd…. Ideologija socialnega liberalizma trdi (in v to se nadvse strinjam), da mora vlada omogočati določen minimalni življenjski standard, pravico do osnovnega zdravstva in šolstva, ki naj bi bila finansirana iz davkoplačevalskega denarja. To tudi zaradi tega, da je dana možnost vsakemu, da se osnovno izobrazi in da je zdravstveno poskrbljen.
Socialni liberalizem zavrača vse ekstremne oblike kapitalizma, kot tudi ekstremne revolucionarne teorije socializma. Socialni liberalizem kot tak, zaščiti različne sloje in želi omogočati vsem, da se lahko z lastno sposobnostjo izkažejo, ter, da lahko približa (zbližuje) tiste ekstremne situacije, ki so v določenih državah prisotne (zelo bogati / zelo revni).
Potrebno je pa to, da se produktivni realni sektor (zaradi davčnega pritiska) ne preobremeni z dajatvami, saj bi to bilo proti-produktivno.
 
Razlikovati pa moramo med socialnim liberalizmom in klasično socialdemokracijo. Ideološka razlika med dvema je v vlogi države  v primerjavi s posameznikom. Socialni liberalci smatramo svobodo, pravice in privatno lastnino kot temeljne rekvizite. Socialdemokracija, ker ima svoje korenine v »demokratičnem socializmu«, pa bi vzpodbujali  nacionalizacijo. Socialdemokracija, če tudi odvrača revolucionarne metode marksizma, ostaja še vedno skeptična do kapitalizma, tako, da bi želeli čim večjo vlogo države, kot maksimalno socialno zaščito.
V tem moramo biti zelo pozorni, saj osebno se strinjam v vlogo države v podjetjih nacionalnega interesa, ni razumljiva pa omejitev posameznikov na uspeh zaradi lastne sposobnosti in učinkovitosti.  V zadnjih letih so se združile stranke socialno liberalne ideologije in socialdemokracije.  
 
Osnovno razlikovanje in temeljno pa je razumeti razliko med socialnim liberalizmom in med neo-liberalizmom. Kot osnovna ideologija, neoliberalci ščitijo popolno pravico do proste nekvalificirane (divje) trgovine in ekonomsko globalizacijo. Neoliberalcem socialne razlike niso pomembne, kot jim niso pomembni etični argumenti.  Neoliberalci ščitijo samo sistem svobodne ekonomije. (Desnica)
 
Sedaj moramo biti pazljivi na koncept socialnega liberalizma in klasičnega liberalizma (prvi na levi, drugi na desni). Medtem ko je prvi (kot že omenjeno) tudi socialnega pomena (se zahteva da država opravi določene intervencije za pomoč najbolj šibkemu sloju, drugi je tisti, ki je absolutno proti kateremukoli posegu države v zasebnost in v podjetniško suverenost. Liberalci menijo, da je poseg na trg iz strani države razlog za negativno vzpodbujanje podjetništva, ne-liberalno dejanje in s tem proti-ekonomsko dejanje.
Prav zaradi tega  liberalci (klasični), menijo, da so socialni liberalci in osebe, ki verjamejo v Keynes-iansko teorijo, v bistvu  »mehki« socialdemokrati, ker trdijo, da je poseg in posredovanje države v posel, socialo, zdravstvo, šolstvo itd.. legitimno.
Marko Bandelli, mag.posl.ved.
Predsednik Zavezništva Primorske regije
Član IO Zavezništva