Kaj je "Agenda 46+" - strateška vizija rasti in razvoja GZS

Kaj je  "Agenda 46 +"
Gospodarska zbornica Slovenije je sicer pripravila ukrepe, s katerimi bi reševala državo, vendar je pri oblikovanju le teh (ne)hote spustila gospodarstvenike, saj je iz predlogov razvidno, da bi bolj kot ne reševala le banke.
Kot piše Zorceva (2013, str. 129), so ukrepi razdeljeni po področjih in se nanašajo na:
Pravno državo: izboljšati je potrebno učinkovitost pravosodnega sistema. Pravosodje lahko namreč ovira ali spodbuja inovativno okolje. Da bi gospodarstvo bilo bolj učinkovito, potrebuje tak pravosodni sistem, ki bo deloval hitro in pravično. Z drugimi besedami to pomeni, da je potrebno v prvi vrsti skrajšati čas trajanja sodnih postopkov, zagotoviti tak pravosodni sistem, ki bo izboljšal plačilno nedisciplino in zagotovil hitre, učinkovite in transparentne stečajne postopke.
Povedano drugače, sodišča bi morali začeti voditi kot podjetniki, managerji. Menim, da bi morali tudi v sodstvu (in seveda povsod drugod) uvesti sistem nagrajevanja po učinkovitosti. V tem primeru bi se vsi 'načrtovani' ukrepi v sodstvu uredili 'sami po sebi'.
Boljše poslovno okolje: Za dvig konkurenčnosti gospodarstva je treba zagotoviti stabilno poslovno okolje. Znižati stroške poslovanja, znižati stroške dela, znižati odpravnine in nadomestila za bolniško, stabilizirati pokojninsko blagajno, nadgraditi zdravstveni sistem, vzpostaviti boljše pogoje za energetsko predelavo odpadkov v Sloveniji in številne druge ukrepe.  
Prepričan sem, da bi si morali vzeti za zgled stabilno avstrijsko in nemško gospodarstvo, kjer stroškov dela in odpravnin ne znižujejo, ampak ohranjajo, saj se zavedajo, da poslovno okolje ustvarjajo ljudje in ne država, zato delajo v dobrobit državljanov. Če bodo državljani dobro živeli, bo od tega imela več tudi država. Pravilni pristop bi bil: znižati cene zdrave hrane, povečati subvencije kmetom, ki se ukvarjajo z biološko pridelavo hrane. V tem primeru bi bilo manj bolnih ljudi in bi več denarja v zdravstveni blagajni ostalo za nujne posege.
Nov zagon za razvoj: Ustanoviti je treba strateško telo, ki bo združevalo strokovnjake, ki bodo opredelili prioritetne projekte za nov razvoj in definirali ključne dejavnike in ovire za njihovo uvedbo. Zagon investicij, podpora inovacijam in javno naročanje.
Po izkušnjah sodeč lahko strokovnjaki prihajajo iz vrst gospodarstva in ne politike. Na prioritetne projekte je potrebno najprej pogledati skozi oči lokalnega okolja, nato pa poiskati skupne niti na državnem nivoju. Preveriti je treba kaj lahko država naredi za podjetja in ne obratno.
Odločna podpora izvozu: Okrepiti je potrebno poslovne vezi s tujino in tujimi predstavništvi v tujini ter vzpostaviti nova partnerstva, ki bodo prispevala k lažjemu poslovanju tujih poslovnežev s Slovenijo. Podpora internacionalizaciji in usposabljanje podjetij ter seznanjanje s sodobnimi pogledi in pristopi za učinkovito vključitev na mednarodne trge so nujni. Gospodarska zbornica naj bi spodbujala tuje naložbe, ki prinašajo nova delovna mesta. Menim, da bi lahko poskrbela še za izobraževanja malih in srednjih podjetij in jim pomagala pri sklepanju poslov s tujino, pri širjenju inovacij in zagotavljanju takšne podpore, s katero bi dosegali prepoznavnost in inovativnost na mednarodnem nivoju.
»Živimo namreč v družbi znanja, pri čemer lahko predstavlja človeški kapital konkurenčno prednost. Znanje in inovativnost bosta v prihodnosti še bolj pridobivala na veljavi in bosta imela večji pomen in vpliv za gospodarstvo,« poudarja Zorceva.
Kljub temu se mi zdi, da pomen inovacij v Sloveniji podcenjujemo. Gospodarska zbornica tako nagrajuje tudi poceni in nepreverjene 'inovacije' tujih poslovnežev, ki delujejo v Sloveniji, za domače znanje pa nima vedno najboljšega posluha. Inovacije so še zlasti v kriznih časih velikega pomena in lahko predstavljajo ključno strateško prednost (ko govorimo o izvozu) za slovensko gospodarstvo. Podjetja, ki tudi v kriznih časih vlagajo v inovacije bodo po krizi zagotovo korak ali dva pred drugimi, ki so jih dale na stranski tir. Morda in predvsem zato, ker država ni imela posluha zanje.
Inovacije so pomemben sestavni del strukture gospodarske rasti. Pomembne so tako za nizko kot tudi za visoko tehnološka podjetja, za proizvodno in storitveno dejavnost. Tudi Evropska unija spodbuja inovativnost in sicer preko Evropske komisije. Evropska komisija pripravlja ukrepe in razpise, s katerimi podpira inovativnost podjetij in daje spodbude za njihov tehnološki razvoj, preko katerih lahko dostopamo tudi mi do skupnih raziskovalnih in razvojnih sredstev. Največjo podporno mrežo v Evropi za mala in srednje velika podjetja v okviru Evropske komisije predstavlja Enterprise Europe Network. V mrežo povezuje organizacije, gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice, razvojne agencije, raziskovalne organizacije z namenom spodbujanja sodelovanja na trgu EU (iskanja poslovnih partnerstev), promovira povezovanje podjetij (grozdenje, partnerske mreže) in jim pomaga z različnimi oblikami finančnih pomoči pri tehnološkem razvoju (EEN- Enterprise Europe Network). Države z najvišjim inovacijskim indeksom so: Švica, Švedska, Singapur, Finska in Danska (IRI UL) (Zorc, 2013, str. 131).
Ministrstvo za gospodarstvo je po podatkih iz leta 2009 ugotovilo, da je potrebno malim in srednjim podjetjem ustvariti take pogoje, da bodo lahko z medsebojnim povezovanjem izkoristili prednosti, ki jih prinaša izvoz. »Potrebno je izboljšati poslovno okolje, v katerem delujejo podjetja, v kar štejemo tako infrastrukturo, bilateralno delovanje, finančno podporo in dopolnilne storitve. Program ima dva strateška cilja: povečanje internacionalizacije slovenskih podjetij in povečanje gospodarske diverzifikacije slovenskega izvoza in priložnost za sodelovanje slovenskih malih in srednjih podjetjih na svetovnih trgih (Zakrajšek, 2010, str. 578).
Ciljna tržišča naj bi bila: države EU, zahodni Balkan, trgi BIC&SA (Brazilija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika), Rusija, Arabske države in Severna Amerika. Nosilci aktivnosti politike spodbujanja internacionalizacije bodo poleg Ministrstva za gospodarstvo še: SPIRIT Slovenija[1], SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. Za leto 2010 sta bila postavljena dva kvantitativna cilja, in sicer povečati delež izvoznikov med slovenskimi podjetji za dve odstotni tički ter povečati delež izvoza malih in srednjih velikih podjetij v celotnem izvozu za dve odstotni točki.
V Sloveniji so leta 2009 izvedli tudi raziskavo z naslovom Aktivnosti mreženja malih in srednjih podjetij med slovenskimi podjetniki in podjetnicami, ki je bila osredotočena predvsem na dva različna pojava: mreženje med podjetji in mreženje med podjetniki. Prvo so poimenovali poslovno mreženje, drugo pa podjetniško mreženje (Zakrajšek, 2010, str. 578).
»Mreženje je ključno za uspeh v profesionalni karieri.« (Zakrajšek, 2010, str. 578 po Linehan 2001, str. 823). Še posebej pride v poštev pri malih in srednjih podjetjih, ki se soočajo s pomanjkanjem različnega znanja, strokovnosti in dostopom do različnih virov. S povezovanjem lahko podjetniki odstranijo ovire, ustvarijo konkurenčne prednosti, presežejo obseg trenutnega poslovanja in številne druge prednosti.
»Pri povezovanju med podjetji ne gre toliko za kratke povezave, ampak za dolgoročne povezave in sodelovalne aktivnosti v mreži, kjer je podjetjem omogočen dostop do omejenih virov, informacij, tehnologij in trgov, in ki so pomembni, da podjetje doseže konkurenčne prednosti tako na domačem in tujem trgu.« (Zakrajšek, 2010, str. 578 po Širec in Crnogaj 2009, str. 138).
Podjetniško mreženje med posamezniki kaže pozitivne učinke predvsem v povezavi podjetnika z lokalno skupnostjo, ker je podjetnik tisti, ki zastopa podjetje tako v formalnih kot neformalnih odnosih z ljudmi in skupnostjo. Raziskava stanja poslovnega mreženja med malimi in srednjimi podjetji v Sloveniji je pokazala, da obstaja več povezovanja med podjetji, ker podjetja na ta način zmanjšujejo svoje slabe lastnosti.
(avtor : Marko Bandelli)

[1] SPIRIT Slovenija si prizadeva postati institucija, ki v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ostalimi deležniki nudi slovenskim podjetjem učinkovito in celovito podporo pri razvoju in promociji na globalnem konkurenčnem trgu. Svoje poslanstvo bo agencija uresničila s povezovanjem znanja in kompetenc na vseh ključnih, medsebojno povezanih področjih, ki pogojujejo konkurenčnost gospodarstva, s ciljem povečevanja dodane vrednosti, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in dolgoročne konkurenčnosti. (vir: http://www.podjetniski-portal.si)