Globalizacija - kaj je in kako vpliva na gospodarstvo

Globalizacija iz vidika podjetništva:
Uspešne organizacije so danes tiste, ki presežejo lastne dimenzijske omejitve, da dosežejo tisto kritično maso, ki jim lahko nudi mednarodno konkurenčnost, ki ciljajo na kompetentnost in investirajo v inovacije (Nardozzi, Paolazzi 2011, str. 19).
Vse skozi slišimo in beremo o besedi, ki nam je na prvi pogled znana: globalizacija. A v resnici vemo kaj ta beseda sploh pomeni? A vemo kako vpliva na gospodarstvo, kakšne posledice in učinke ima lahko na podjetja, na trg dela, na vsakdanje življenje in nenazadnje, na državo?
Globalizacija je izraz, ki smo ga začeli uporabljati leta 1990. Beseda na obširen način opisuje določene pojave, vezane na rast ekonomske integracije, sociale in kulture, ki se dogajajo medsebojno v različnih delih sveta.V resnici se je globalizacija začela veliko prej, s tržno izmenjavo in izmenjavo kapitalov. Današnje razsežnosti pa dajejo terminu bodisi pozitivne in negativne značilnosti ter posledice.
Pozitivne in negativne posledice globalizacije za podjetja
Kot smo že omenili, globalizacija ni nekaj novega, ampak je fenomen ki obstaja že od nekdaj (neizbežen fenomen). Novost pa vidim v eksponentnem širjenju pojava globalizacije, saj se pospešuje z neverjetno hitrostjo.
Če bi omenil pozitivne lastnosti globalizacije in vpliv na gospodarstvo (to je na podjetja), bi izpostavil predvsem razvoj »net economy«  (spletne ekonomije). Z razvojem spletne ekonomije se je spremenil osnovni način upravljanja podjetja, to je komuniciranja, naročanja, osebni stiki s kupci, izmenjava informacij in še kaj. Pomislite, nov sistem oglaševanja in prodaje je dobesedno 'uničil' utečen klasični sistem. Velika prednost je v tem, da so se zmanjšali stroški osebnega obiska, saj so namesto tega sedaj v uporabi video predstavitve in konference, dobavitelju ali celo kupcu se lahko približamo z manjšimi stroški, odpadejo vse geografske ovire.
Konkurenti so v enakopravnem položaju. Vsaj na začetku. To najbrž postavi v enakopravni položaj mala, srednja in velika podjetja, saj tak sistem komuniciranja in prodaje na globalni ravni zajezi stroške. Tako se lahko tudi mala podjetja uveljavljajo na tržišču in nudijo izdelke v širši geografski sferi.
Ko pa govorimo o negativnih lastnostih globalizacije, pa je verjetno največji negativni vpliv neprestano iskanje novosti in inovativnih izdelkov. Če po eni strani mislimo, da so inovacije nujno potrebne za hitrejši razvoj zasebne dejavnosti, saj da bi bili zaradi njih bolj konkurenčni, so lahko po drugi strani – predvsem zaradi večinoma velikih finančnih vložkov - povod za neposredna tveganja. Podjetja vlagajo v inovacije predvsem z namenom, da bi (p)ostala konkurenčna. Največkrat je to neuspešno, kar pomeni neizogiben propad dejavnosti in organizacije.
Globalizacija pomeni, da se mora podjetje nenehno prilagajati trgu. Z drugimi besedami to pomeni, da mora dodobra poznati ekonomsko klimo, jo tudi spremljati, poznati mora trende, ponudbo in povpraševanja in s tem povezane nove tehnologije (investicije). Kot se je zgodilo pred petimi do šestimi leti, so se podjetja, zato da bi ostala konkurenčna, močno zadolževala in investirala v tehnologijo, ki ni bila vedno premišljena. To je omogočala globalizacija monetarnega in finančnega trga, zaradi katere je bilo enostavno pridobiti finančna sredstva brez dodatnih ustreznih zavarovanj. Podjetja so se brez da bi premislila, prezadolžila, rezultatov na inovativnih izdelkih ni bilo, propadle so bodisi organizacije in celotni bančni sistem. Zaradi takšnih potez imamo danes kreditne krče, visoke obrestne mere in omejeno možnost rasti.
Marko Bandelli, mag.posl.ved.